… ALI LJUBLJANA MED PRAZNIKI

Nikjer nikogar. Milina. Ok, malo pretiravam, a vseeno je razlika občutna. Ljudje so očitno že odšli praznovati, vsak po svoje, in si podaljšali praznike. Edino prav pa še ful je fajn, ker so ceste popolnoma prazne.

Danes sem tako razpolovila potovalni čas iz Škofje Loke do Bežigrada (Lj.) pa čeprav sem po polžje vozila (beri: po predpisih, saj danes začnejo veljati nove 'od višine se zvrti' kazni in nimam nikakršnega namena začeti mesec, ko lahko sedim na tleh in se ne bom prehladila (nima r-ja:), s prazno denarnico). Prav super je bilo in želela bi si, da bi bilo tako vsak delavnik !WISHFUL THINKING! (o vozni politiki Slovenčkov raje ne bom, saj si ne želim pokvariti dobrega vtisa). Splošno gledano se pravi: great day to be driving around and just 'kruzing' ;)

Živjo, ena maj!

T.

kar pomeni, Mehika, lepa in ljubljena, vedno te bom nosila v svojem srcu.

Danes je eno leto odkar sem potovala čez ocean. My, oh my!  Nikdar si česa takega niti približno nisem mislila. Da bom eno dvanajstino leta brez ljubljenih oseb; le kako je to mogoče?

Pa se je nekako kar solidno izšlo in Mehika se mi je vtisnila v spomin in srce za vedno! Mesec dni je bil napozaben. Lep. Poln novosti. Edinstvenosti.

In tako 1. maja lani zame ni bilo. Ko sem pristala v Frankfurtu in poklicala mami, so bili vsi moji dragi zbrani v Piranu na družinskem pikniku. Pujski mali, uživali so maksimalno in to brez mene. Jaz pa sem jih opazovala iz številnih naslovnic - tudi to je nekaj! Spominjam se, da mi je mami po končanem klepetu nato dala vse na telefon, enega za drugim, da sem se od njih poslovila. Bilo je resnično težko in še danes, po letu dni, mi spomini na ta dan zvabijo solze v oči.

Letošnji prvi maj bom zato izkoristila dvojno. Se pravi, da bom dvakrat bolj uživala v družbi ljudi, ki mi pomenijo največ na svetu, da bom zakurila dva kresa ;) da bom dvakrat bolj srečna ipd. Tako da, dragi moji, te praznike se pazite moje ljubezni! ;)

T. 

sem se preoblekla in nastalo je to:
že zjutraj sva se dobili pri Smeltu. Fotografiranje je bilo sprva namenjeno zunaj, a je bilo še rahlo sveže (meni mrzlo, saj sem imela čeveljčke obute na boso nogo) in sklenili, da greva v avlo, na toplo poslikati ‘poslovni’ look..

Potem sem šla domov, da si spremenim frizuro in make up, kasneje pa je nastalo tole:

Poza mi ni preveč všeč, šele zdaj vidim, da spodnja noga izgleda kot bi bila lesena. Ah, ja.

Ne vem zakaj je ‘ob vodi’ tako fajn. Tukaj sicer nisem bila v nevarnosti, ampak sva za vsak slučaj naredili še nekaj fotografij, kjer je malo manjkalo pa bi zopet čofnila. Tokrat v Ljubljanico. O ‘prometu’ ljudi na Tromostovju ne bom govorila, pri tem fotkanju sem se najbolj butasto počutila, ker je izgledalo, da sva dve rahlo zmešani turistki:) sklenila sem, da si kupim kakšen objektiv ali pa kaj ‘fotografskega’ (morda fotografski papir;), da bo drugič (še ne vem, če bo drugič;) vse skupaj izpadlo vsaj približno profesinalno. Ja, pa kaj še!

Popoldan je nastalo to:

In zopet vas posiljujem s svojo najljubšo:

En dan, trije različni sitilingi, trije make upi, tri ‘frizure’ in z rezultatom, kjub temu, da je bilo vse bolj amatersko, ne bi mogla biti bolj zadovoljna!!! In imam tudi dokazni material, da sva odlično opravili svoje delo. Sedaj vendarle lahko razkrijem skrivni projekt, ki se ga je lotila moja Katja (www.katjakoselj.com). Gre za natečaj revije za modo in lepoto, kjer so nas, navadne smrtnike pozvali, da se gremo stiliste. Ker Katja oblikuje nakit (unikatni!!), se ji je zdela odlična priložnost, da se tudi na ta način predstavi. In … kako pripravno, da sem jaz nora na obleke in jih imam kar precejšni kup doma. Po bojnem posvetu, kaj pripraviti in poslikati je nastalo to in rezultat tega je, da so v uredništvu Katjo izbrali med top 10 stilingi. Če to ni krasno!!!

Evo in jaz sem tako ponosna, da moram to takoj vam zbobnati ;)

Če ne drugega, si vsaj lahko pogledate kaj je to pomlad in poletje moderno ;) za poslovni look, ‘fresh’ mladostni in romantični. Kar želite, tu dobite!

T.

Nisem šla vse do morja, ah kje pa! Sem se pa danes iz oči v oči seznanila s Savo. Pa to ne v smislu, da sem čmoknila v vodo, ampak tako, da sva zdaj kolegici:) 'izrabila' sem jo za kuliso. Lahko bi rekla, da jo je izrabila Katja, moja prijateljica, od katere je prišla ideja 'fotoshootinga' v prelepi okolici. "Če je stil mornarski, potem mora biti v bližini voda." Rečeno, storjeno.

Turoben dan sem preživela nadvse kreativno in nič kaj zamorjeno kot bi se za tak dan sicer nadvse spodobilo. Dan je bil namenjen za fotkanje. Začeli sva že zjutraj. Za veselje, za hec, za skrivni projekt ;) Dež nama je pokvaril prvi stil (odbit in barvit), saj sva imeli zanj načrt fotografiranja zunaj. Raje sva se zavlekli v kavarno. In počasi začeli pri kavici (tista na sliki je zgolj rekvizit:). Bilo mi je zelo nerodno, v smislu 'le kaj si bodo mislili', saj sem imela občutek, da se cel lokal vrti le okoli naju. Pa ni bilo tako. Ponavadi nimam take treme, četudi je snemanje zunaj, v strogem središču centra. To me ne naredi nič kaj živčno, ravno obratno, pred fotoaparatom se ob publiki še bolj šopirim. Danes sem le malo čivkala in poizkušala biti čim bolj diskretna. Imelo me je, da bi Katjo celo prostila naj izključi bliskalico (fleš). Pa sem se nato sprostila in nastalo je to:

slika je grdo natisnjena in nato še skenirana, v resnici je mnogo boljša :) a vseeno, blazno resno in strogo poslovno.

meni ljuba

Seveda sva prej morali dobiti akreditacijo in v kavarni vprašati ali nama dovolijo, da narediva par posnetkov za izključno osebni arhiv. Bili so zelo prijazni in nama 'shooting' omogočili. Držali sva del besede: to, da sva naredili par posnetkov je res, ker sem jaz, brihta, pozabila napolniti baterijo fotoaparata in je že pri prvem posnetku začel cviliti 'low bat'. Ampak fotografije vseeno ne bodo izključno za osebne namene. Se opravičujem!

Kot sem že napisala, sva zaradi tehničnih težav snemanje nehali, a bili s pridobljenim materialom nadvse zadovoljni. Tolažili sva se tudi z dejstvom, da bodo izdelki le še boljši. In nisva se motili.

Odšli sva vsaka svojo pot in se zmenili, da, če se bo vreme umirilo, se dobiva tudi popoldan, tokrat z drugačnim lookom - mornarskim. Ob pol treh je le rosilo in zmenili sva se za tretjo uro. Iz Bežigrada do Pržana sem potrebovala več kot pol ure! Čisti 'rush hour'! Malo sem znorela, a vseeno s pozitivizmom prišla do Katje (srečna sem, da nisem bila po kakšnem slučaju ujetnica v koloni na Nemški cesti). Odpeljali sva se proti Brodu, kjer je ob Savi (preverjeno) čudovita kulisa belega kamenja. Ne vem, če sva prišli na pravo mesto, beline definitivno ni bilo. Pa nič zato! Slike so super uspele!

tukaj sem bila tik na tem, da se zapeljem v toplo na nadvse prijazno vodico

Za hec sva šli še na drugo lokacijo, za katero sva bili obe prepričani, da vsebuje belino kamenja. Pa seveda temu ni bilo tako in najin izlet bi mirno lahko skrajšali. Vseeno sva se podali v neznano in pri Črnučah poizkušali najti pot do brega Save. Sčasoma sva jo. Malce je bilo vožnje v stilu 'off roadinga', meni je to bilo kul, Katji malo manj, saj se je bala, da bi kje, zaradi razmočenih tal, obstali. Konec dober, vse dobro, našli sva Savo, malo poškljocali in se srečni odpeljali na čaj. Bilo je krasno, izvrstno preživet dan (sicer bi se lahko učili za izpite … ) in že komaj čakam na naslednje 'fotoshootinge'.

K Savi se pa vrnem poleti! 

Pozdravček, T. 

Hmmmm, kje sem  že to slišala;)

Aja, točno, odkar sem postala miss, tega bo zdaj že eno leto. Seveda, takrat sem postala neumnica, nevednica. Samo malo … ali pa sem to že bila? Pa saj ne vem … Vem le to, da je včasih luštno in 'koristno', da je pričakovanje nizko, ker potem prva stvar, ki jo izustim, očitno deluje za sam vrh intelektualne gore. 

Hvala vam vsem za pohvale na moje gostovanje v Piramidi, dejstvo je, da sem imela za povedati še veliko več boljših argumentov, prepričanj, pa me je malo 'izdala' trema, malo vso to govorjenje vsepovprek ipd. Za Piramido mi je sicer koristilo, da je pričakovanje nizko ("Punca le nekaj ve!", "Ima celo svoje mnenje!"), saj sem bila s svojim nastopom (pod)povprečno (ne)zadovoljna in sem tako vesela vseh pohval :) a vseeno, naj se vam malo dvigne!!!

Stopnja pričakovanja! :)

Pozdravček, T. 

Včeraj sem prvič bila v botaničnem vrtu, ki bo, mimogrede, čez dve leti praznoval dvestoletnico. Vrt je izredno romantičen in ga priporočam zaljubljenim parčkom, čeprav jaz včeraj nisem bila v tej vlogi.

Tam sem bila na povabilo bratranca, ki s svojo punco in čudovitima otrokoma vrt obiskuje precej pogosto. Tokrat so me povabili zraven, na popoldanski sprehod in že sem sedela na sredini zadnjega sedeža družinskega avta. Na moji levi punčka, na desni fantek, ki sta vsak v svojem otroškem sedežu zvedavo gledala skozi okno. In smo šli.

Občudovati in spoznavati cvetlice in različno rastlinje. To zadnje, sem počela predvsem jaz, ki sem na tem področju precej šibka in me naša šestletnica ali pa celo naš triletnik krepko prekašata. Narava se sicer še prebuja, tako da 'grand finale' cvetenja še prihaja, a kljub temu je bilo čudovito!

Zaljubila sem se v opojni vonj magnolije in nato ves čas govorila, da moramo tak grm, oziroma tisto kar je bilo v botaničnem vrtu je bilo že drevo,  nujno posaditi na vikendu. Všeč mi je bil tudi močvirski tulipan, netipičen, darkerski. Tako kul!

a ne?

In izpostavila bi še japonsko češnjo, ki jo pred leti podarila sama japonska princesa. No, pa še nekaj: obljubljali so mi tudi, da bom videla mandragore (tiste iz Harryja Potterja:) ampak so ravno v najstniškem obdobju in so totalno sitne ter polne mozoljev in aken in se ne želijo kazati obiskovalcem. Škoda! Morda jih pridem pogledati ko odrastejo.

No, ostalega od cvetlic in rastljinja se pa ne spomnim prav dobro, saj nisem ravno pazljivo in zbrano poslušala, ker sem bila preobremenjena z izmikanjem enemu od paparazzev v bratrančevi preobleki, ki pa je name od časa do časa kar pozabil in šel veselo slikati rožice. Tudi prav! Itak sem se počutila izredno čudno, vsakokrat ko je škljocnil proti meni. Oh, joj, saj ne vem kaj bi sama s sabo! Ali kar pozo naredim ali bolje, naj se delam kot da ga ne vidim? Tako sem bila razdvojena, da sem na otroka kar pozabila in bi skoraj čofnila v vodo polno sluzi in s tem verjetno prestrašila račji parček (saj sem rekla, da gre za zaljubljen vrt, kajne?) No, tako hudo ni bilo, upam, da vam je to jasno :) Naredili smo preko 100 slik.

Bilo je naravnost prelepo!

A resnica je, da je delo včasih težko ločiti od privatnega življenja in včasih me na kakšnem rojstnem dnevu ali pa pikniku prime, da malo 'zapoziram'. Potem se pa ustrašim 'le kaj si bodo pa mislili' in raje naredim kakšno butastno faco v smislu "ne me slikati". Včasih pač moram delo nositi s seboj domov ;)

G., T., E., in M. (naštela sem vas po starosti in velikosti, da ne bo zamere:), HVALA za čudovito popoldne!!!

Kam ste šli vi danes na tako lep dan?

T. 

Že včeraj sem se dotaknila teme o literaturi pa mi še vedno ne da miru.

Slovenci smo baje znani po tem, da malo beremo in da knjige le malokrat kupimo. Deloma tudi zato, ker so predrage. No, pa to ni res, veste? Imamo čisto normalne cene knjig, za tiste, ki pa vam je 25 eur preveč za kakovosten roman pa so tu še vedno žepnice, ki so občutno cenejše. Tako da ovir ni več!

Zanima me po katerih merilih izbirate literaturo:

- ali pri izbiri igrajo kakšno vlogo trde ali mehke platnice?

-prebirate literaturo tudi na monitorju računalnika ali vam je ljubše, da knjigo tudi otipate? Meni je namreč zelo pomembno, da držim knjigo v rokah. Da grem, čim jo kupim, s prsti skozi par sto listov. Da zavonjam sveži tisk. Da si naredim lično kazalo iz posušenih drevesnih listov, ki jih nato splastificiram.

-vam je format knjige pomemben? Verjetno so v času počitnic nadvse zaželene žepnice z mehkimi platnicami.

-koliko se poslužujete raznih priročnikov v smislu 'Vaš osebni akcijski načrt v 10 korakih', enciklopedij ipd.? Jaz sem si, ko sem bila nominirana za femme fatale 2007, kupila knjigo Vsak dan fatalka, zvijače in bližnjice do popolnega videza pa moram reči, da nisem niti korak bližje k temu, da bi to kadarkoli postala :)

-kako v knjigarni ali knjižnici izberete knjigo? Po priljubljenem ženru, avtorju/avtorici, bestsellerjih, po nasvetu prijatelja …

Nekaj časa sem si kot blazna kupovala le Agatho Christie. No, nje ne, pač pa njene knjige, njene detektivke. Ko jih je v knjigarni zmanjkalo, sem napadla knjižnice in tam pobrala vso zalogo. Izposodila sem si ogromno njenih del, a je čar nekoliko izginil, ker knjige niso bile moje. Bile so malo popisane, nekatere so zaradi starosti malo razpadale, a najbolj me je motilo to, da jih nisem mogla kupčkati na police svoje sobe, temveč sem jih morala pridno vračati. Kdaj pa kdaj sem plačala mastno zamudnino, ker jih preprosto nisem mogla vrniti. Če so se pa tako udomačile pri meni!

No, potem, ko sem izčrpala zaloge knjižnic, sem se vrgla na internet. Tam itak najdeš 'svašta' in tako so se začeli delati kupi listov, na katere sem tiskala Agathina dela. Morala sem si jih natisniti, zaradi filinga pa tudi, ker nerada bulim predolgo v monitor (to počnem le takrat, ko si ogledujem svoje slike :) hahaha!)

Gotovo so ene od mojih sanj imeti veliko knjižnico. Tako veliko, da se v njej, če ne poznaš načrta, lahko celo izgubiš. In sredi nje bi bila velika miza in oblazinjen stol, kjer bi potem požirala knjigo za knjigo.

Torej, kaj mi torej priporočate za prvomajsko branje na Obali?

Čivkajoč (ptički okoli mene vztrajno pojejo) pozdravček, T. 

Ah, ja, časi, ko smo ga žurali in bili v raznih lokalih pozno pokonci, so že davno mimo :) ah, ne, saj se le malo šalim, je pa res, da sem postala totalna zapečkarica (go figure!) … najlepše je doma ali pa na obisku pri prijateljih ali prijateljih, ki so obenem tudi sorodniki.

Že nekaj časa me v sen odpelje literatura, s katero potem v objemu zaspim (no, saj ni tako hudo:). In to se mi zdi tako kul. Kot se mi zdi kul, da se sredi noči zbudim in začnem pisati. To je prav gotovo nek pokazatelj, da preprosto ljubim knjige in pisano besedo. In to, da knjige vztrajno kupujem in si doma delam zalogo. Imela sem tudi obdobje, ko sem si z denarjem za malico raje kot sendvič kupila kakšno dobro knjigo. Ali dve.

:)

Tudi danes sem ful žurala z literaturo! Tokrat z lastno. In bilo je izredno prijetno. Zdi se mi tudi, da sva se kar dobro razumeli in morda to še kdaj ponoviva. Definitivno še pred izidom. Ker dvomim, da jo po njem še kdaj ošvrknem z očesom. Zakaj? Preprosto zato, ker sem trenutno mnenja, da sem napisala oh in sploh dobro zadevo in je krasna v vseh pogledih ter se niti slučajno ne da izboljšati (zelo objektiven pogled, ha?). Če se lahko malo bolj slikovito izrazim, sedaj je čista, 'pure', potem jo boste vi, bralci, razdevičili. Pa saj tega ne mislim v negativnem smislu, vesela bom, če/da jo bo kdo izven mojega kroga sorodnikov in prijateljev prebral :) Ampak takrat bo v trenutku svojega izida zame postala 'umazan' izdelek. Toliko ljudi jo bo dalo čez svoje sito, katero velikokrat ne bo po mojih željah, po mojem vzoru. Sedaj sem prepričana, da imam v rokah biser, potem ne bom več takšnega mnenja. Tarnala bom, da bi "to lahko tako napisala" in da bi se "ta odstavek bolje začel takole" … O joj, kriza! Že vidim kako bo! Takrat se bom raje potuhnila in začela kovati misli za nastanek nove, boljše knjige. 'Ta stara' bo šla v pozabo.

A prve ne pozabiš nikoli … nikoli te ne pozabim, obljubim!

Danes naj vas drži pokonci ali pa uspava, kakor želite, dobra knjiga. Saj bi priporočala svojo pa je še ni ;) morda kakšna klasika v smislu Umberta Eca, Ime rože ali pa raje Jane Austin, Prevzetnost in pristranost, ali pa Stendhal, Zola, Tolstoj. Lahko posežete tudi po slovenskih piscih. Tavčar mi je zakon! Z njim ne morete zgrešiti. Morda se mi je priljubil tudi zaradi dvorca Visoko v Poljanah. Vedno, ko se peljem mimo, ga prosim naj ustavi avto, pa ga ne, ker se nama vedno mudi. Pa ga gledam toliko časa kot ga le lahko vidim. Tam je krasno! Uh, priporočam tudi Harryja Potterja ;) pa Dana Browna in Agatho … no, ogromno jih je. Morda le nekaj predlogov za poletno branje. Jaz se pred dopustom v knjigarnah vedno založim z raznoraznimi žepnicami in nato uživam v senci v prebiranju strani za stranjo …

v dokaz ;)

Zdaj pa grem. Danes morda pade J. Patterson!

Nočko, T.

No, ali vam nisem rekla? Da bo ta teden občutno bolj sončen in lepši? ;)
In zaradi tako lepega vremena so se tudi snemanja preselila ven. Čeprav je to včasih lahko bolj zoprno oziroma težje za celotno ekipo. Ko na primer: vizažistka ti govori, da bodi v senci, da se ne bo make up stopil:), ti želiš biti na sončku, ker te v senci zebe. Temu ugovarja tudi naročnik, ki ne želi, da na slikah izgledaš opečeno. Potem za fotografa dvanajsta ura - poldan - ni primerna, saj je takrat sonce pravokotno na površje Zemlje in nastajajo take sence … za znoret! Edino če model leži. Takrat je za dobro fotko ta ura najprimernejša.
Uh in vam povem kaj je najbolj grozno? Odbojniki ali kakorkoli se že imenujejo tisti bleščeči se krožniki. Tisto me vedno spravi v jok. Dobesedno! :) Ker se v odbojniku zbere svetloba, ki jo potem (običajno asistenti) namerijo v tvoj obraz. d’best!
Ampak je na vseh snemanjih prav ‘fajn’, imamo se luštno, ker so ekipe vedno tako kul.
Kot recimo včeraj. Pri Križankah smo snemali katalog za poročne obleke. Bile smo tri punce, jaz sem bila zadnja. Ta dan mi je bilo dovoljeno biti na soncu, ker ni še premočno. Lahko rečem, da sem imela najmanj klasično in glamurozno poročno obleko, a se v njej vseeno dobro počutila. In po mojem bodo fotke odlične!
Z make upom in frizuro še nikoli nisem bila nezadovoljna, vedno mi je všeč nekaj novega in da na meni eksperimentirajo.
No, tako. Se grem malo pripravljati za današnjo Piramido. Wish me luck! :)

make up: Bojana Zmazek (www.glam.si), frizura: Florijan za Mič styling
Papa, T.