Zdaj pa vas vprašam: je ta punca hudo dobra ali vsaj dobra, ali vas spominja na piflarsko sošolko iz osnovne šole ali gimnazije?

Ali bolje: bi za njo spogledljivo zažvižgali in jo želeli povabiti na pijačo ali bi raje zavpili: "Ej, špeglarka, da ti ne bom očal zbil z nosu!"?

Vsi, ki ste se odločili za 2. opcijo vam moram povedati, da ste rahlo čudni. Že mogoče, da punca ni vaš tip osebe, ker ni blondinka ali kakorkoli že, ampak izgleda prav dobro. Tu se želim predvsem skoncentrirati na njena očala. Zelo ji pristojijo. Lahko bi rekli, da je precej "stajliš".

In o tem bi rada danes pisala.

Dobiti očala v osnovni šoli zna biti za otroka zelo travmatična izkušnja. Saj vsi vemo kako zelo znajo biti otroci nesramni. In očala na našem nosu lahko situacijo le še poslabšajo. Leta odraščanja so že sama po sebi dovolj naporna, polna takšnih in drugačnih razočaranj in pri vseh ogrcih in mozoljih na obrazu, ne rabimo še hecnih očal. Ampak, ali se vam je že zgodilo, da ste v osnovni šoli neprestano dražili punco z očali, potem pa jo v gimnazijskih ali študentskih letih zopet srečali in bili osupli nad tem kakšna bejba je postala. Čeprav tudi zdaj nosi očala. A zdaj je to seksi. Seveda ima zdaj druga očala, tista, čudnih oblik in vsemogočih barv je zamenjala z dizajnerskimi pravokotnimi okvirji modne vijolične barve (samo ugibam:). Uh, in kar pusti jih gor, ljubica, ti fuuul pašejo, veeeeš? Tako sluzasti boste postali, čeprav ima dekle zaradi vas še danes "travme"-tudi to je možno!

Meni se je vid poslabšal v gimnazijskih letih in takoj sem postala ljubiteljica leč. Oh, ja, tudi očala sem dobila, ampak meni osebno zelooo čudna (za mnenje pa sploh nisem spraševala-ok, mnenje mami in bratranca je totalno neobjektivno) in nenadoma so moji cilindri, zaradi katerih se mi je ob nošnji očal, vrtelo v glavi, postali super izgovor za to, da so očala naslednjih nekaj let bivala na moji omari, stran od širnega sveta. Obstaja celo ena slika mene z očali in od vsakega, ki je naključno naletel nanjo, sem dobila enak odziv: "Joj, sploh si nisi podobna!" Kaj za vraga naj to pomeni, ha? Seveda sem bila "too chicken", da bi prijateljico dejansko vprašala, kaj je mislila s tem in tako smo ostali pri lečah.

Za katere sem mislila, da jih bom nosila celo življenje. A zaradi dogodkov izpred enega tedna (prijateljica je dobila nova očala in noooro dobro izgleda ter me tako navdušila nad novim modnim dodatkom) ter nekaterih pomankljivosti leč, sem se odločila za "stajliš" pravokotne okvirje v letos zelo modni vijolični barvi.

In dejstvo je, da so očala postala zelo popularni modni dodatek. To pričajo tudi članki v revijah o modi in lepoti, kjer nas učijo, kako se s pravim ličenjem lahko v trenutku iz šik tajnice prelevimo v modno medicinsko sestro - jupiii! :)

Vesela in zadovoljna sem, ker sem "špeglarka"!

Pozdravček, T.

I'm back - potrebovala sem pošteno brco v rit … in jo dobila v obliki osebe P. Naj takoj razjasnim, da gre za punco, da ne bo kakšne pomote in nepotrebnega razmišljanja o raznoraznih p-jih ;)

Kakorkoli že, vrnila sem se, tja kamor spadam - za računalnik oziroma za papir, s svinčnikom v roki. Ne bom dramatizirala z izrazom, da sem vstala od mrtvih (to je precej neprimerno), lahko pa rečem, da sem vstala iz postelje :)

Zimsko spanje pri meni velja bolj za poletne mesece, saj že nekaj mesecev nisem na blogu nič objavila - ti, ti, ti!!!

Veste - preprosto ni bilo časa - ne laži!!! Bilo ga je namreč na pretek!

Ok, torej ni bilo volje - to je že bolje. Ja, volje ni bilo. Nimam, oziroma nisem imela volje in prave motivacije, da bi kaj objavila. Na administratorju imam precej neobjavljenih postov, ki čakajo, da se jih usmilim in jih objavim. Še sama ne vem, zakaj se kdaj pojavi nevidna črta, ki mi onemogoči objavo. Morda pa posti rabijo čas, da dozorijo - ja, to bo to … Zdaj jih še puberteta meče :) Brez heca! Gre za to, da se mi pisanje bloga zdi precej oseben proces - gre za pisanje misli, ki so lahko precej privatne, izkustva, ki jih nisem pripravljena deliti z vami (brez zamere, a če ste mislili, da bom pisala o svojem dopustu, ste se krepko zmotili! To mi nekako ni - in iskreno, tudi njemu ni).

Raje ostajam pri pisanju fikcije - nerealnega sveta, ki sicer nekje v meni obstaja, a ni del mene. O tem bi lahko pisala in pisala in mi pisanje fikcije ne dela problema - tudi to ni čisto res, saj že (pre)dolgo delam čistko v svojem romanu. Vseeno, našla sem se v fikciji, ne pa izlivanju svojih čustev, prepričanj …

Tako torej, počasi se prebujam, treba bo začeti delati s polno paro - no, tisti, ki misli, da sem v poletnih mesecih le lenarila, se seveda krepko moti - dokazi so v "aktualno" in "galeriji" ;)

Še prostor za samohvalo - "intenzivno" sem začela s prevajanjem. Mojo "sposobnost" so prijazno videli v revijalni hiši Delo revije, ki je btw krasno zaledje!!! in sedaj, ko boste listali po reviji Stop, bodite pozorni na T. K. (o tem več v naslednjih postih) :-) za zdaj le kratici, a vseeno, I'm soooo proud!

Obljubim, da bom sedaj bolj pridna s pisanjem … rabila sem potrditev in jo dobila … dovolj, da moj blog "pomeni" nekaj vsaj eni osebi :) HVALA!

Pozdravček, T.