nedelja in venčki

Danes smo prižgali prvo od štirih svečk - in štiri nedelje kasneje + par dni, je že božič!

Z izdelovanjem venčkov pa sem kmalu postala obsedena - obsedenka s pištolo za vroče lepljenje :)

Prvi letošnji venček sem naredila na Waldorfski šoli (številka 2. je zaradi tega, ker v resnici ni moj prvi - prvega sem izdelala lani, tudi na Waldorfski šoli)

Spletanje venčka in okraševanje je kar zamudno delo, zato sem bila prepričana, da se tega ne bom lotevala doma …

… pa me je zagrabilo in nastali so tile:

za doma - sveče so malce velike, ampak so mamina želja

za teto - pozabila je, da se prva svečka prižge že to nedeljo, zato sem ji z veseljem priskočila na pomoč :)

za na vrata na vikendu - malce spomladanskega pridiha :)

No, v glavnem, čisto sem noter padla v okraševanje, aranžiranje …

… potem pa sem se spomnila, da očitno nisem zastonj vrtnarjeva vnukinja :)

Pozdravček, T.

hihihihi!!! :)

make up: Nataša Zajc

I like big hair and I cannot lie … HairDO or hair don't? I definitely HAIR DO!!!!

Dobra, a ne? :)

T.

… pred miss Universe Slovenije sem že tekmovala … Ja, za nos sem vas vlekla ves ta čas. Vsa ta presenečenost ob zmagi, nepričakovanjih, govor o novem okolju, vse to je laž. In sicer, nisem se mogla upreti tekmovanju miss Hawaiian tropic, ker mi imajo super olja za sončenje. Tako lepo dišijo … Seveda sem zmagala in ne le to, dosegla sem tudi izjemen rezultat, saj sem najboljša havajka do zdaj ….

Jeeeeej, me!!!!!!

Hmmmm, ja, tako je, vsaj sodeč po tejle objavi v Hopla.

a se hecaš?

Mediji itak vedno nekaj pišejo po svoje, ampak tale 'interpretacija' je pa vrh vsega. Pa tako se trudim, da me ne bi dajali v isti koš … zdaj pa vse zaman :)

Najhuje je, da me oseba, ki je članek napisala, bivša barovka (ali naj ji vrnem z: big brotherjevka, saj je teh resničnostnih šovov pri nas že malo morje in kako naj jaz vem v katerem se je ona eksponirala), celo 'osebno' pozna. Čakaj, ali ona ali pa njena sestra :) vem, da nas je veliko misic - glupač, ki hočemo medijsko slavo, ampak naredi vsaj domačo nalogo!

Za konec pa še tole: raje bi bila le Tjaša Kokalj, bivša miss Universe Slovenije (brez pridevnikov o najuspešni) kot pa miss Hawaiian tropic of the world - a to obstaja? gotovo!

Jezna, T.

No, razgled je zelo lep, a tu ciljam na naš tivolski Bellevue oziroma hišo strahov. Sramoto Ljubljane.

Naj slike govorijo svojo zgodbo. (prizanesite mi z ocenjevanjem kvalitete fotk, nisem fotografinja, le opazovalka, ki jo je videno zgrozilo. Pa še fotke so narejene s telefonom)

nekoč veličastna zgradba, danes na robu podrtja

Vsak, ki je šel mimo, se je vsaj za trenutek ustavil … V očeh se mu je videlo, da mu žal tako lepe stavbe. A to ni še nič:

sprašujem se, kdo je to hišo tako zmahal in kako jim je uspelo narediti tako štalo v relativno kratkem času, saj je moj bratranec leta 1993 imel tu še valeto

Sedaj stavba služi fotkanju za editoriale ali pa za snemanje spotov. Vam je kaj znano? :)

danes

nekaj mesecev nazaj

vsako nadstropje višje je bil občutek grozljivega močnejši

v tej sobi je gorelo … bila sem prepričana, da bom našla kakšno zoglenelo truplo

dobila inspiracijo za Žago 6. Miza v levem robu me spominja na medicinsko mizo, pripravljeno za rezanje človeških udov. Vem, malce sem kruta, ampak, ali propad take stavbe pa ni????

na stropu rastejo gobe

Zakaj smo dovolili, da je to nastalo?

T.

Že? Neeeee!!!!!

Pa je tako. Še včeraj je bil 1. november. In danes pogledam na koledar in dojamem, da nas od veselega decembra ločita le dobra dva tedna!! Ne vem, če mi je to všeč …

Za veseli december vem, da mi ni všeč. Vem tudi, da me v njegovi sredini po vsej verjetnosti čaka svetla točka. Nadvse se je veselim, a vseeno me prehiteva. Začelo se je s štetjem mesecev, končuje se s štetjem dnevov.

Predno se bom začela veseliti novega leta, se moram oddolžiti staremu. Zame je veliko naredilo. Konec koncev je meni in moji družini dalo nazaj življenje, ki je že usihalo.

Ne vem, zakaj sploh rabim novo leto … Ne vem, kaj vse me še čaka in zopet se bo treba dokazovati tisoč in enemu človeku. AH, s tem se bom obremenjevala 2. januarja. Takrat pa bom že razmišljala o praznovanju rojstnega dne in smučariji, tako da mi ne bo hudega :)

Do takrat bom zaužila vsak dan preostalega novembra! Predlagam, da vi tudi!

T.

Nekdo bi moral prepovedati, da sedem takšna za volan …

Včasih si prav želim, da me ustavi policaj … to bi bila zabava :) morda pa bi dobila kazen zaradi zamaskiranosti … ne vem , presodite sami

na fotkanju Kaj je videl delfin?

dogodek Sense - predstavitev eliksirja

na poti na Brnik - fotkanje za Majo Ferme

:)

T.

Prisrčen pozdravček vsem, ki ste danes zajadrali na mojo spletko. Upam, da se počutite 'domače' ali kako naj se izrazim :)

Vsakega mnenja, pohvale, kritike bom vesela!

Lepo, da ste tu !!!! :)

Tjaša*

je bolje.

Verjetno je že jutro, saj skozi vrata slišim prekladanje loncev, prižiganje štedilnika in srebanje kave. Odprem oči. Spala bi še. V sobi je čista tema, zato ne vem koliko je ura. Telefon imam zabrisan daleč stran. Je že dan? Nočem da pride. Hočem spati. Iti nazaj v sanje. Nočem realnosti. Preložim se na bok in poizkušam zaspati nazaj. Ne gre! Stara zgodba. Treba bo vstati, ni druge. Pomanem si oči in z desno roko začnem iskati očala. Uh, sedaj temo dobro vidim. Ena noga iz postelje pa potem še druga. V trenutku, ko začnem po sobi ropotati, se odpro vrata, sledi jim prisrčen dobro jutro. Kavica je že nared, ravno prav ohlajena.

A jaz se vseeno ne dam in nočem, da se dan začne. Pred mano je znova polno zapolnjen dan, sestavljen iz sestankov in raznoraznih obveznosti. Jaz hočem nazaj v posteljo. Tam me nihče ne bo grdo gledal, tu ni nobene realnosti. Je moj svet, svet, ki si ga želim, a ne morem dobiti. Pismo, zakaj ste me zbudili? Pustite me vendarle sanjati.

Sedem za mizo, za katero sedim tudi zdaj in pišem. V roke vzamem rokovnik. Toliko ljudi je treba poklicati? Pa zakaj? Kako? Ne morem jih. Zakaj ni nikogar ob meni? Zakaj nihče ne naredi tega namesto mene? Vsi so že odšli. Že tako zgodaj … Vržem se v kruti realni svet in se odmajem do kopalnice. Ja, kakšna pa si? Sledi projekt 'spraviti se skupaj'. Lase bomo kar počesali v čop, ker se mi jih ne da umivati. Med urejanjem se sprijaznim, da bo treba stopiti v dan. Čez čas zakorakam skozi vrata. Pričakajo me dežne kapljice. Začuda me razveselijo.

Ko začnem svoj dan, si vedno želim, da bi ga začela prej. Še bolj zgodaj. Ker je vedno lep. Nima veze kako se počutim. Dan je vedno lep in vedno me pričaka z optimizmom. Zato mu ne morem dati ničesar drugega kot dobro voljo.

Dan se prevesi v večer … Sedaj je že malo težje, ker vem, da me jutri čakajo novi izzivi in ne vem, če jim bom kos. Toliko polen je pred mojimi nogami, toliko stvari je za razčistiti, za dogovoriti se, da bom raje ostala v postelji!

Pa ne bom! Globoko v sebi vem, da ne!

Ne odgovarjajte. Tudi meni kdaj pustite, da se zrušim. Vsakič znova se sestavim v boljšo osebo!

T.