Prav gotovo ena izmed najzanimivejših in najbolj razburljivih izkušenj zadnjih dveh let, odkar sem v tem 'biznisu'. Verjetno tudi zato, ker gre zame zame :)

A vseeno menim, da nisem bila zoprn in težak naročnik … konec koncev smo vsi vedeli kaj želimo narediti in to smo tudi dosegli.

In sem okoli 11. ure šla na lojtrco za slabo uro, da mi je Luka naredil brazgotine, ureznine in modrice. Dvakrat sem morala iz lojtrce sestopiti, saj se ti od višine lahko zvrti in jaz nisem bila daleč od tega.

Timing je bil perfect (opoldan) in že se je trojica znašla pred srhljivim Bellevujem. Ne vem točno kdo me je za Bellevue navdušil. Vem le to, da sem vedela, da tu in nikjer drugje. Prečesali smo vse prostore in se odločili za tega:

in ko ga je 100% potrdil še Aleš smo začeli delati.

V hiši je bilo peklensko mrzlo in hodili smo se 'greti' na balkon, kamor je posijalo celo malce sončka. Aleš me je postavil na pozicijo, kar je pomenilo, da gre zdaj zares. Moj koncept je bil, da sem bosa in sem to tudi bila. Nogice sem prej dodobra razvajala in jih grela v uggicah, a vseeno ni nič pomagalo, ko sem se sezula in stopila na ledeno mrzla tla (no, saj Aleš je pa kar ležal na tleh, tako da se ne morem pritoževati …). Luka je prinesel svežo kri naravnost iz klavnice (saj ne! - a mene in Aleša je dobil na to finto) in jo (umetno kri) začel nanašati na moje že napol otrple okončine.

Škljoc, škljoc, škljoc in pred nami je bil veličastni izdelek, na katerega sem zelo ponosna in navdušena.

In mraz, ki me je glodal do kosti, je v tistem trenutku, ko sem videla fotografijo preprosto izginil. Ostala sta le občudovanje in veselje. Velikokrat sem v ta celotni projekt podvomila in potem, ko se začnejo kolesca premikati, je občutek ponosa in vzhičenosti nepopisen.

In tako zadnje tedna preživljam delavno … založnik mi je dal ogromno dela, saj je knjigo seveda treba še popravit. In definirati vse podrobnosti, saj bom prvič sama organizirala nek dogodek. Sedaj, ko sem s knjigo že skoraj konec, je treba napisati kratek življenjepis in pa kratko vsebino zgodbe itd. Spet ena zanimiva izkušnja …

Vam lahko povem še eno? Končno (po letih teženja :) sem dobila reklamo - jupiiiii!!!!! In to ne kar eno reklamo, pač pa Simobilovo! :) in kakšen krst sem imela - hud! Prvi snemalni dan smo delali v Italiji na plaži … morala sem teči po vodi …. bila sem mokra skoraj do pasu. Okej, to niti ni tako hudo … drugi snemalni dan - lokacija: Ljubljana … verjetno sem bila videti precej ovenjena, saj so me 'morali' zalivati z gasilsko cevjo!!!! Ne želim preveč izdati, le to še povem, da se mi zdi, da bo kar luštno izpadlo. Sem se pa počutila kot prava movie star - za vse je bilo lepo poskrbljeno, ful so pazili name in vsi so bili resnično prijazni. Želela bi vam povedati še veliko več, a se mi ne da :) in raje grem gledat Policijsko akademijo že ene 150-ič! :)

papa, T.

… knjigo! kako bi bilo to lepo … - to je lep naslov. Lepši od tega. Saj tudi s tem ni nič narobe, a vseeno … pustite me sanjati. Čeprav sanje niso daleč od resničnosti :)

Stari, kaj delaš 15. aprila? Na predstavitev knjige Tjaše Kokalj grem!!! ;) in takrat bo naslov 'Tjaša Kokalj je izdala knjigo' ravno pravšnji :) več podrobnosti sledi, zdaj je zatišje pred nevihto

In dragi moji, vsi tisti, z 'lepimi' komentarji; trenutno se doma valjam v denarju in klicarim 24ur.com za kakšno novičko!

T.

 Nič 'dober dan', nič 'dolgo časa že nisem pisala' …

Nič.

Dejstvo je, da velikokrat pomislim ta tale moj ubogi blogec … pa še ne vem čisto, kaj bom z njim. Toliko je za povedati, a tolikokrat me nekaj ustavi. Zaenkrat pa ta spot, v katerem sem PONOSNA :) in ko mi je prijateljica posredovala link, sem padla na rit!!!! :)

Ampak komad je pa dober! :)

Pozdravček, T.