Odlomek iz knjige:

Odklenila je vhodna vrata in v nosnice ji je udaril vonj, ki ga je zadnji dve leti zamenjevala za domačnost. Vonj po lesu in sivki, katero je Dejanova mama uporabljala za odišavljenje prostora. Čeprav je bilo zunaj svetlo, je bil hodnik zavit v temo, a luči kljub temu ni prižgala. Vseeno ji je bilo, kateri plod njene domišljije jo napade. Z odločnim korakom je stopila na prvo stopnico in se počasi vzpenjala.

Ni vedela, ali je on doma. In ni bilo nobenih znakov, ki bi potrjevali ali pa zavračali njegovo prisotnost. Odprla je vrata stanovanja, in jih za seboj previdno zaprla. Obstala je v prostoru. S pogledom se je po njem nemo razgledovala, saj je vedela, da ga bo za vedno zapustila. Pred očmi se ji je prikazovalo nešteto lepih trenutkov, in tistih malo manj, ki jih je tu doživela. Spomini so jo spet pahnili v drug svet, tisti, v katerem je živela dve leti. Tokrat je bila prepričana, da ni pravi in ga končno potisnila daleč stran od sebe. Bilo je, kot bi jo nekdo olajšal težkega tovora, odvečnega tovora, ki se ga je rešila še zadnji trenutek, predno je dokončno omagala.

Za seboj ni slišala pritajenega dihanja osebe, ki jo je opazovala z mrkim pogledom. V naslednjem trenutku se ji je prikradla za hrbet in svoji roki trdo sklenila okoli njenega vratu. Na uho ji je s sikajočim tonom zašepetala:

“Poljubi me, miss.”

Sedaj na voljo tudi žepna knjiga: