knjiiiiiiigeeeeeee

podpisala vse izvode, ki jih vidite :) in to brez uporabe štampiljke, čeprav sem nekje na sredini hrepenela po posedovanju le-te!

 še zdaj me nekoliko strese …

Aja, pa živjo! :)

T.

A vseeno menim, da nisem bila zoprn in težak naročnik … konec koncev smo vsi vedeli kaj želimo narediti in to smo tudi dosegli.

In sem okoli 11. ure šla na lojtrco za slabo uro, da mi je Luka naredil brazgotine, ureznine in modrice. Dvakrat sem morala iz lojtrce sestopiti, saj se ti od višine lahko zvrti in jaz nisem bila daleč od tega.

Timing je bil perfect (opoldan) in že se je trojica znašla pred srhljivim Bellevujem. Ne vem točno kdo me je za Bellevue navdušil. Vem le to, da sem vedela, da tu in nikjer drugje. Prečesali smo vse prostore in se odločili za tega:

in ko ga je 100% potrdil še Aleš smo začeli delati.

V hiši je bilo peklensko mrzlo in hodili smo se 'greti' na balkon, kamor je posijalo celo malce sončka. Aleš me je postavil na pozicijo, kar je pomenilo, da gre zdaj zares. Moj koncept je bil, da sem bosa in sem to tudi bila. Nogice sem prej dodobra razvajala in jih grela v uggicah, a vseeno ni nič pomagalo, ko sem se sezula in stopila na ledeno mrzla tla (no, saj Aleš je pa kar ležal na tleh, tako da se ne morem pritoževati …). Luka je prinesel svežo kri naravnost iz klavnice (saj ne! - a mene in Aleša je dobil na to finto) in jo (umetno kri) začel nanašati na moje že napol otrple okončine.

Škljoc, škljoc, škljoc in pred nami je bil veličastni izdelek, na katerega sem zelo ponosna in navdušena.

In mraz, ki me je glodal do kosti, je v tistem trenutku, ko sem videla fotografijo preprosto izginil. Ostala sta le občudovanje in veselje. Velikokrat sem v ta celotni projekt podvomila in potem, ko se začnejo kolesca premikati, je občutek ponosa in vzhičenosti nepopisen.

In tako zadnje tedna preživljam delavno … založnik mi je dal ogromno dela, saj je knjigo seveda treba še popravit. In definirati vse podrobnosti, saj bom prvič sama organizirala nek dogodek. Sedaj, ko sem s knjigo že skoraj konec, je treba napisati kratek življenjepis in pa kratko vsebino zgodbe itd. Spet ena zanimiva izkušnja …

Vam lahko povem še eno? Končno (po letih teženja :) sem dobila reklamo - jupiiiii!!!!! In to ne kar eno reklamo, pač pa Simobilovo! :) in kakšen krst sem imela - hud! Prvi snemalni dan smo delali v Italiji na plaži … morala sem teči po vodi …. bila sem mokra skoraj do pasu. Okej, to niti ni tako hudo … drugi snemalni dan - lokacija: Ljubljana … verjetno sem bila videti precej ovenjena, saj so me 'morali' zalivati z gasilsko cevjo!!!! Ne želim preveč izdati, le to še povem, da se mi zdi, da bo kar luštno izpadlo. Sem se pa počutila kot prava movie star - za vse je bilo lepo poskrbljeno, ful so pazili name in vsi so bili resnično prijazni. Želela bi vam povedati še veliko več, a se mi ne da :) in raje grem gledat Policijsko akademijo že ene 150-ič! :)

papa, T.

Stari, kaj delaš 15. aprila? Na predstavitev knjige Tjaše Kokalj grem!!! ;) in takrat bo naslov 'Tjaša Kokalj je izdala knjigo' ravno pravšnji :) več podrobnosti sledi, zdaj je zatišje pred nevihto

In dragi moji, vsi tisti, z 'lepimi' komentarji; trenutno se doma valjam v denarju in klicarim 24ur.com za kakšno novičko!

T.

 Nič 'dober dan', nič 'dolgo časa že nisem pisala' …

Nič.

Dejstvo je, da velikokrat pomislim ta tale moj ubogi blogec … pa še ne vem čisto, kaj bom z njim. Toliko je za povedati, a tolikokrat me nekaj ustavi. Zaenkrat pa ta spot, v katerem sem PONOSNA :) in ko mi je prijateljica posredovala link, sem padla na rit!!!! :)

Ampak komad je pa dober! :)

Pozdravček, T.

V vrečkah je bilo 'robe' zame presenetljivo malo, saj sem se šla gospo Božičkovo in sem mrzlično nakupovala darila za svoje drage ljudi. Ja, res so dragi - me (nas) kar precej stanejo, čeprav sem se letos odločila, da bom pri darilih zelo skromna. Nekaterim se za trenutek celo darilo odvzela (pač niso bili pridni), a nisem mogla iti iz svoje kože in sedaj pod smrekico čaka 18 daril. Ampak to je samo družina. Še dobro, da nimam veliko prijateljev :) Ker imam za obdarovanje velik dar, me je letos mami zadolžila, da kupim darila za celotno sorodstvo - vseh 18! - nooooorooooo!!!!!! Najprej je sledil bojni posvet, potem sem pa dober teden letala po trgovinah v iskanju primernega darila za vsakega posameznika.

Moram reči, da sem prav zadovoljna - upam le, da bodo tudi oni pokazali zadovoljstvo ob prejemanju daril, če ne, jih bo gospa Božičkova morala vzeti pač nazaj! :)

Od vseh daril se ti lahko še zmeša!!! Če še nimate daril za svoje bližnje, lahko najdete dobro idejo tudi tu: www.krilca.si - meni se zdi zeloooo simpatično :)

Pred novim letom sem vam 'dolžna' še en post, za zdaj pa le:

Želim vam prijeten in topel božič v družbi svoji najdražjih!

fotografija: Peter Prevec, www.domisljije.si

T.***

Sori, ampak pač ne vidim what's the big deal …

ja, ok, v decembru je kup luštnih dni, ko se obdarujemo, ko smo v družbi svojih bližnjih, v krogu družine in podobno. Super, ampak zakaj je potem december najbolj depresiven mesec? Morda mesec s celo največ samomori?

Ker, ko je nam fajn, drugi toliko bolj trpijo. Ker tega nimajo.

Letos je tudi pri meni malce drugače … veselega decembra se ne veselim oziroma mi to, da je prišel, nič ne pomeni. Tudi silvestrovega se ne veselim. In niti ne začenjejte z vprašanji kje bom to noč, ko se od starega poslovimo in nazdravimo novemu in podobne neumnosti, ker se mi ne sanja. Vem le, da novega leta ne bom praznovala. Zame bo to le še en dan, le še ena noč. Če bo žurka, pač bo - se bomo imeli fajn, a to bo le še ena 'party night'. Tudi novega lista ne bom obračala in nobenih novoletnih obljub in ciljev si ne bom zadajala. Konec koncev moje življenje prav lepo teče, zakaj bi ga pretresala z nekim novim načinom življenja, za katerega vem, da bo 'zdržal' le nekaj tednov. Ne, jaz grem naprej in se ne ustavljam in obračam nazaj.

Edino za en dan oziroma večer imam že do potankosti narejen načrt in se ga neizmerno veselim - božični večer! No, to je pa lepo! Letos sem napredovala in mi bodo dovolili skuhati kar dve jedi in še eno sladico - bravo jaz! Kar predstavljam si, kako bo. Na obraz se mi že riše nasmešek, ko jih vidim, kako v debelih plaščih sopihajo po stopnicah navzgor. V stanovanju jih čakamo že tri družine - ki je v bistvu ena :) in nato pride še četrta. Punčka mi skoči v objem, fantek pa se zapodi v stanovanje in že odkriva, kaj bi lahko ušpičil. Komaj ju osvobodimo težkih plaščkov, že prideta peta in šesta družina. Ta veliki. Tudi njih se razveselimo, a se obenem umaknemo iz hodnika, saj je premajhen za vse te noge in nožice. Otroka zvabimo v raj igrač, medtem ko čakamo, da nas s prisotnostjo razveseli zadnja, sedma družina. Čakat jih grem na stopnišče. In pridejo. Deklica mi na lice pritisne mrzel poljubček, fantek pa mi hiti razlagati o njegovih avtomobilih. In vsi smo zbrani. Odločno preveč nas je za tako majhno stanovanje, a vseeno se za vsakega najde prostor za mizo, ki se šibi od slastnih jedi … Kako gre naprej, si lahko predstavljate. Veliko je vreščanja, morda kdaj tudi kakšen jok, a vseeno se imamo krasno. Po jedi gremo prižgati svečko najbolj srčnemu članu družine, potem pa se zapodimo v darila.

Od spomnimov na pretekle božiče sem se popolnoma raznežila, zato bo bolje, da končam. Konec koncev je do takrat še dolga, jaz pa imam tako 'sposobnost', da bi o tem večeru kar sanjala in sanjarila.

Pa ne morem! Odpravljam se v deževen ponedeljkov dan … ah, ja

T.

Danes smo prižgali prvo od štirih svečk - in štiri nedelje kasneje + par dni, je že božič!

Z izdelovanjem venčkov pa sem kmalu postala obsedena - obsedenka s pištolo za vroče lepljenje :)

Prvi letošnji venček sem naredila na Waldorfski šoli (številka 2. je zaradi tega, ker v resnici ni moj prvi - prvega sem izdelala lani, tudi na Waldorfski šoli)

Spletanje venčka in okraševanje je kar zamudno delo, zato sem bila prepričana, da se tega ne bom lotevala doma …

… pa me je zagrabilo in nastali so tile:

za doma - sveče so malce velike, ampak so mamina želja

za teto - pozabila je, da se prva svečka prižge že to nedeljo, zato sem ji z veseljem priskočila na pomoč :)

za na vrata na vikendu - malce spomladanskega pridiha :)

No, v glavnem, čisto sem noter padla v okraševanje, aranžiranje …

… potem pa sem se spomnila, da očitno nisem zastonj vrtnarjeva vnukinja :)

Pozdravček, T.

hihihihi!!! :)

make up: Nataša Zajc

I like big hair and I cannot lie … HairDO or hair don't? I definitely HAIR DO!!!!

Dobra, a ne? :)

T.

Jeeeeej, me!!!!!!

Hmmmm, ja, tako je, vsaj sodeč po tejle objavi v Hopla.

a se hecaš?

Mediji itak vedno nekaj pišejo po svoje, ampak tale 'interpretacija' je pa vrh vsega. Pa tako se trudim, da me ne bi dajali v isti koš … zdaj pa vse zaman :)

Najhuje je, da me oseba, ki je članek napisala, bivša barovka (ali naj ji vrnem z: big brotherjevka, saj je teh resničnostnih šovov pri nas že malo morje in kako naj jaz vem v katerem se je ona eksponirala), celo 'osebno' pozna. Čakaj, ali ona ali pa njena sestra :) vem, da nas je veliko misic - glupač, ki hočemo medijsko slavo, ampak naredi vsaj domačo nalogo!

Za konec pa še tole: raje bi bila le Tjaša Kokalj, bivša miss Universe Slovenije (brez pridevnikov o najuspešni) kot pa miss Hawaiian tropic of the world - a to obstaja? gotovo!

Jezna, T.

Naj slike govorijo svojo zgodbo. (prizanesite mi z ocenjevanjem kvalitete fotk, nisem fotografinja, le opazovalka, ki jo je videno zgrozilo. Pa še fotke so narejene s telefonom)

nekoč veličastna zgradba, danes na robu podrtja

Vsak, ki je šel mimo, se je vsaj za trenutek ustavil … V očeh se mu je videlo, da mu žal tako lepe stavbe. A to ni še nič:

sprašujem se, kdo je to hišo tako zmahal in kako jim je uspelo narediti tako štalo v relativno kratkem času, saj je moj bratranec leta 1993 imel tu še valeto

Sedaj stavba služi fotkanju za editoriale ali pa za snemanje spotov. Vam je kaj znano? :)

danes

nekaj mesecev nazaj

vsako nadstropje višje je bil občutek grozljivega močnejši

v tej sobi je gorelo … bila sem prepričana, da bom našla kakšno zoglenelo truplo

dobila inspiracijo za Žago 6. Miza v levem robu me spominja na medicinsko mizo, pripravljeno za rezanje človeških udov. Vem, malce sem kruta, ampak, ali propad take stavbe pa ni????

na stropu rastejo gobe

Zakaj smo dovolili, da je to nastalo?

T.